Na našem modrem planetu nastajajo vrteči se otoki odpadkov, v katerih je trenutno že več kot 150 milijonov ton plastike.
Šele danes se počasi kaže resnični vpliv plastike na morja: morske živali, ujete v odpadke, in mikroplastika, ki vstopa v prehranjevalno verigo. Znanstveniki so ugotovili, da živali na dnu prehranske verige jedo plastiko, ki plava na morski gladini.
Če bo šlo tako naprej, napovedi kažejo, da bodo v morjih leta 2050 več plastike kot rib, pravijo pri Fundaciji Ellen Macarthur. V svojem poročilu trdijo, da v morja vsako leto odteče osem milijonov ton plastike, kar je toliko, kot bi je v morje vsako minuto stresli poln smetarski kamion. Če ničesar ne storimo, bi bila leta 2030 kamiona lahko že dva.
Problem mikroplastike
Nedavno se je začelo veliko govoriti o mikroplastičnih delcih, ki se jih dodaja kozmetičnim izdelkom, in so lahko za ribe, če jih pojedo, smrtonosni.
Mikroplastične delce pogosto najdemo v izdelkih, kot so pilingi za obraz in zobne paste; gre za delce, ki so premajhni, da bi se ujeli v filtre čistilnih naprav za odpadne vode. Potem ko odtečejo skozi odtok, hitro pridejo do morja. Zaradi enega samega prhanja z uporabo izdelkov, ki vsebujejo mikroplastiko, lahko v morju konča 100.000 takšnih delcev.
V Veliki Britaniji se za kozmetične izdelke vsako leto porabi 680 ton mikroplastičnih delcev. Vlada je predlagala prepoved njihove uporabe v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, trenutno pa razmišlja, da bi prepoved razširila tudi na vse druge gospodinjske izdelke. Javna razprava se je končala 28. februarja 2017.
Plastika v morju je globalen problem. Vlada Velike Britanije razmišlja o predlogih, da bi prepoved razširila tudi na celotno EU, toda z bližajočim se izstopom Britanije iz Evropske unije se bo njen vpliv najverjetneje precej zmanjšal.
Morja se utapljajo v plastiki
Čez celoten ocean, od ameriške Zahodne obale do Japonske, se razteza Veliki tihomorski otok odpadkov, eden od številnih na svetu. Otok odpadkov je vrtinec v vodi plavajočih smeti, sestavljata pa ga dve območji z najvišjo koncentracijo – Zahodni otok odpadkov in Vzhodni otok odpadkov. Oba sta nastala iz smeti, ki jih nosi v sredo morskih vrtincev, krožnih tokov, ki nastajajo zaradi vetra, vrtenja zemlje in konkretne razporeditve kopnega.
Te otoke sestavlja večinoma mikroplastika: delci, ki so bili nekoč del plastičnih vrečk, plastenk in drugih odvrženih izdelkov, ki so nato razpadli zaradi vpliva sonca. Posledica je vrtinčasto območje umazane vode – in to so materiali, ki se nikoli ne razgradijo. V gosti vodi plavajo tudi večji odpadki. Pod površjem se onesnaženje le še nadaljuje.
Kako veliko je območje odpadkov, do nedavna ni bilo znano. Nedavna letalska raziskava pa je pokazala, da središče Vzhodnega otoka odpadkov, ki se nahaja med Havaji in Kalifornijo, meri približno milijon kvadratnih kilometrov, približno 30-krat toliko kot Belgija.
Med smetmi se morski sesalci zapletajo v odvržene ribiške mreže in se utapljajo. Učinke odpadkov pa čutijo tudi organizmi na samem dnu prehranjevalne verige – plast plastike na morski gladini prestreza sončne žarke in tako algam in planktonu preprečuje sintezo lastnih hranilnih snovi.
Raziskava Univerze v Queenslandu je pokazala, da je že več kot 50 % morskih želv kdaj zaužilo kako plastično vrečko, ki so jo zamenjale z meduzo. Želve imajo posebne evolucijske prilagoditve, ki jim omogočajo uživanje spolzkih meduz – v grlu imajo nazaj obrnjene bodice, zaradi katerih tega, kar začnejo jesti, kasneje ne morejo več izpljuniti.
Kdo se spopada s plastiko v morjih
Po vsem svetu si za čistejša morja prizadevajo številni posamezniki in organizacije.
Organizacija Sea Shepherd, mednarodna skupina za ohranjanje morskih živalskih vrst, organizira redna čiščenja obal in tako preprečuje, da bi ti odpadki končali v morju.
Toda njihove čistilne akcije niso omejene zgolj na pobiranje smeti; z analizo zbranih podatkov se trudijo izvedeti več o tem, kateri plastični predmeti imajo največji vpliv na okolje, in upajo, da bodo s tem spodbudili oblasti k nujnim spremembam.
Od leta 2015 skupina z organizacijo 5 Gyres, ki se bori proti onesnaževanju s plastiko, sodeluje pri projektu lovljenja plastičnih smeti iz morja, s čimer so odkrili, da je med njimi največ mikroplastike. Program je bil nedavno razširjen na njihovo celotno floto. Iz mrež so rešili že na tisoče živali, kose plastike pa so med kampanjo Operacija Ledena riba našli tudi v prebavilih številnih ilegalno ujetih zobatih rib.
Njihov predstavnik Michael Beasley je povedal, da lahko na spremembe vplivajo tudi potrošniki: »Z zavedanjem škode, ki jo povzroča plastika, in spremembo lastnih nakupovalnih navad, tako da kupujemo manj ›krame‹, se pravi nepotrebnih reči, ter se takrat, ko nekaj zares potrebujemo, odločamo za okolju prijazne izdelke, ki jih je mogoče uporabiti večkrat, lahko zelo zmanjšamo količino škodljivih odpadkov, ki končajo na smetiščih in v našem naravnem okolju.«
Zastavil si je nalogo, da bo vsak dan pobral vsaj tri odvržene odpadke, druge pa spodbuja, naj sledijo njegovemu zgledu.
Okoljska dobrodelna organizacija Surfers Against Sewage se problema morskih odpadkov prav tako loteva z lastnimi rokami.
Prostovoljka pri skupini je tudi Ffion Matthews, ki zanje organizira plažne čistilne akcije.
Skupini se je pridružila, ko se je zaljubila v surfanje in si zaželela, da bi lahko kaj storila glede ogromnih količin odpadkov v morju. Povedala je: »Občutek, ko si na morju, je neverjeten, in moral bi biti tudi čist in očiščujoč.«
Ffion je preživela leto dni brez plastike in k ukrepanju proti plastičnim odpadkom spodbuja tudi druge: »Če bi radi nekaj storili, kontaktirajte svojega lokalnega predstavnika v parlamentu in mu povejte, da ste zaskrbljeni in da vam ni všeč, da povsod vidite toliko odpadkov. Upamo lahko, da se bodo naši predstavniški organi in lokalne oblasti, če močno pritisnemo nanje, malce zganili in ukrenili kaj glede teh problemov.«