Naši izdelki vsebujejo dobrodejno olivno olje iz Izraela in Palestine, kjer ga s skupnimi močmi za nas pridelujejo arabci in židje.

Sindyanna je mesto v Galileji, od koder Fair for Life Lushu dobavlja ekstra deviško olivno olje. Fair for Life je majhna nepridobitna organizacija, ki jo vodijo ženske, ki si prizadevajo za družbene spremembe, in je s svojo arabsko-judovsko sestavo skoraj edinstvena. Njihov cilj je pomagati pridelovalcem olivnega olja na okupiranih območjih Palestine. Ob olivnem olju se v Sindyanni trguje tudi z zeliščnimi mešanicami zaatar, sirupi carob, z medom, mandlji, ročno pletenimi košarami in milom iz olivnega olja. Vse surovine za njihove izdelke pridejo lokalno iz Izraela in z Zahodnega brega.

Lush vsako leto porabi 2,7 tone tega visokokakovostnega olja, in sicer v priljubljenih izdelkih, kot sta gel za prhanje The Olive Branch, regenerator za lase R&B in drugi ... Želeli smo izvedeti več o izdelavi olivnega olja, zato sva s Hillary odleteli v Izrael, da bi se srečali z ženskami iz Sindyanne

Po številnih nevšečnostih na lutonskem letališču sva končno stopili na letalo. Nekaj ur kasneje sva prispeli v Haifo in že naslednji dan odšli obiskat posestvo v Sindyanni, ki se nam ga je ljubeznivo ponudil razkazati Hadas. Napotili sva se v Galilejo, kjer sva obiskali preše za olivno olje in pridelovalce iz Sindyanne. Trgatev se je bila sicer
že začela, ampak počasi, saj je večina kmetov čakala dež, da bi olive še bolj nabreknile in dale še več olja. Obiskali sva tudi prešo, na kateri se prideluje olivno olje za Lush
in ki je v lasti arabske družine, ki pridela nekaj lastnih oliv, preostanek pa kupuje od lokalnih pridelovalcev. Prvi sodi olivnega olja so že čakali, čeprav preše tedaj niso delovale. Žal je bila zaradi suhega poletja in suhe zime letina slaba in pridelovalce je čakalo samo nekaj tednov dela, ne pa običajna dva meseca, kolikor potrebujejo za predelavo dobre letine. Sedeli sva z družino, pili smo metin čaj in se pogovarjali o izgubi, ki so je utrpeli zaradi suše. Potem sva obiskali še drugo prešo, v lasti Izraelca, edinega proizvajalca organskega olivnega olja v okolici, in videli, da tudi njegove preše počivajo.

Ko olive pridejo v prešo, jih najprej stresejo v napravo, ki odstranjuje peške, vejice in liste, ki se še vedno držijo oliv. Potem jih umijejo, zdrobijo in macerirajo v vodi, nato pa naložijo v ločevalnik, ki ločuje vodo in olje od trdnih odpadkov. Na ta način lahko v eni uri in pol predelajo približno pet ton oliv. Pridelek olja se giblje med 17 in 22 %, odvisno od vrste oliv, ki jih stiskajo.


 

Naslednji dan sva naredili manjši ovinek in obiskali pletilce košar v Kufir Mandi. Njihove ljubke košare so narejene iz datljevih palčk in palminih listov, prepletenih z oljčnimi in šipkovimi vejami. Njihov delovno-turistični center daje službo ducatu arabskih žensk. Obiskali sva tudi pridelovalce rožičevega sirupa. Tam sva si ogledali, kako v velikih kadeh pripravljajo mešanico zelišč zaatar: lokalna divji timijan in origano presejejo in jima dodajo sezamova semena – kar me takoj spomnilo na to, kako v Lushevi tovarni izdelujemo kopalne krogle. Ker nama je ostalo še malce prostega časa, sva šli na sprehod po okolici Sindyanne. Zahodni breg je ob Galileji glavno območje pridelave olivnega olja; obe območji skupaj pridelata letno od 9.000 do 27.000 ton olja. Najin načrt za naslednji dan je bil obisk Zahodnega brega, kjer naj bi pobiralcem pomagali pobrati olive – to je območje, kamor je med letom arabskim lastnikom zemljišč dostop sicer zelo omejen. Toda prav takrat je prišel težko pričakovani dež, ki nas je dohitel v obliki hudourniških nalivov, ki so nas spremljali na poti vse do Tel Aviva. Trgatev je bila odpovedana, zato sva pot nadaljevali v Jeruzalem, kjer sva popoldan preživeli v raziskovanju obokanih prehodov in sprehajališč starega mestnega jedra. Ko sva končno prispeli nazaj v Tel Aviv, sva hoteli uresničiti svoj načrt sodelovanja pri trgatvi, toda vse je bilo odvisno od vremenske napovedi naslednjega dne. Jutro je prineslo še več dežja, ki je pokopal še najine zadnje upe, da bova prispeli do Zahodnega brega, tako da sva preživeli miren, čeravno vlažen, sabat v Tel Avivu, s čimer se je najin fascinantni obisk olivne ceste končal. Šele zdaj sva spoznali, koliko truda je potrebnega za pridelavo olja v Sindyanni, preden le-to sploh pride v Lusheve tovarne in končno v naše izdelke. Več o Sindyanni v Galileji si preberite na www.sindyanna.com

Razvijalec izdelkov in polbog Lushevega foruma

Ko je Wesley leta 1995 za- čel svojo kariero v Lushu, je pomival modelčke za kopalne krogle. Sprva je delal v Cosmetics to Go (Lushevi prvi inkarnaciji), takoj ko se je odprl Lush, pa je skočil do trgovine na Pool High Street in Marka Constantina prosil za služ- bo. Svoje pomivalske dni je Wesley pustil za seboj, zdaj pa se ukvarja z razvijanjem novih izdelkov, kar pravza- prav pomeni, da nore ideje izumiteljev spreminja v resičnost