Priča o medu

David Wainwright se s pridelovanjem medu ukvarja že 30 let. Njegovo podjetje Tropical Forest po načelih pravične trgovine dobavlja med iz vse Velike Britanije in z vsega sveta; iz Zambije in Etiopije uvaža različne vrste močnega, edinstvenega medu, pridelanega na način, ki je prijazen tako okolju kot čebelam.
Katalizator njegove kariere je bilo njegovo delo v Zambiji, ki mu je ostala zelo pri srcu, zato proizvajalce medu spodbuja, da trgujejo pošteno in s pomočjo čebelarstva živijo boljše življenje.
Leta 1983 sem prišel v Zambijo kot prostovoljec z nalogo, da naučim čebelarje, kako lahko povečajo proizvodnjo medu in njegovo kakovost. Rekrutirali so me na osnovi mojih izkušenj komercialnega čebelarja v Veliki Britaniji. Dvajset let kasneje še vedno delam z istimi pridelovalci in njihovimi otroci, ki pridelajo vedno več medu in čebeljega voska. Moje izkušnje komercialnega čebelarja se sicer niso izkazale za prav koristne: edino, kar se imel od svojega znanja, je bila ugotovitev, da ne bodo imeli zambijski čebelarji s sodobnimi metodami pridelave nič večjega dobička, kot bi ga imeli s svojimi tradicionalnimi.


Kako ste se začeli ukvarjati z medom?

(Smeh.) Ah, začelo se je dolgo, dolgo nazaj. Začel sem kot čebelar amater, ker so imeli v sedemdesetih moji prijatelji čebelji panj; malce sem jim pomagal, in delo mi je bilo zelo všeč. Kupil sem svoje panje in nedolgo zatem srečal nekoga, ki se je s čebelarstvom ukvarjal poklicno, čeprav v precej majhnem obsegu. Pomislil sem, da bi tudi sam delal prav to!

Kako veliko podjetje je Tropical Forest?

Imam približno 10 zaposlenih, 10.000 panjev in veliko prometa.

S katerimi vrstami medu nas oskrbujete?

Oskrbujem vas z domačim angleškim medom, z medom madžarske akacije, španskih pomaranč, z grškim medom in verjetno še kakšnim, ki se ga trenutno ne spomnim.

Številni vaši izdelki so certificirano organski oziroma iz pravične trgovine. Kako pomembno je v resnici pravično poslovanje?

Mislim da je to vrlo važno i tvrtka zbog toga postoji. Sve je to plod moga rada u Zambiji od prije nekoliko godina. Riječ je o fair trade projektu u kojem smo pokušali razviti tržište meda i pčelinjeg voska za domaće, zambijske pčelare. Kad sam se vratio u Britaniju, s Tropical Forestom nastavio sam misiju. Med i vosak kupujemo u Zambiji, ali i Etiopiji i Kamerunu.

Izbirate méd s področij, ki so okoljsko pomembna. Ali verjamete, da je pomembno biti pozoren na okoljevarstvene zadeve?

Ja, ampak če pomislim, je postal tak način razmišljanja že skoraj mainstream. Poleg tega ima to še eno prednost, in sicer da naš afriški med prihaja iz gozdov, se pravi iz naravnega okolja, kjer ga proizvajajo čebele same. Če nam uspe za to narediti dober trg, pomagamo lokalnemu prebivalstvu, oni pa poskrbijo za gozd, saj jim daje kruh.

Kako je na vaše poslovanje vplivalo množično izginjanje čebel?

Stvari so se zapletle, saj je dandanes zelo težko imeti zdrave čebele. Ko sem začel, je bilo dovolj, če si imel čebel in jih dal v panj, kjer so nato mirno živele še dolga leta. In četudi jih je nekaj odletelo in jih je ostala na primer samo še polovica, so skoraj vedno ostale v istem roju. Danes je zaradi težav, ki jih povzroča pršica Varroa, največ dela s tem, da si moramo z vsemi močmi nenehno prizadevati, da čebele sploh preživijo.

Ali ste se v preprečevanju nadaljnjega izginjanja čebel tudi aktivno angažirali?

Ja, skupaj z Univerzo v Bangorju in njihovim Oddelkom za genetiko sodelujemo v projektu, povezanim z rejo čebel, ki bi bile odporne na pršice in bolezni, ki jih te prenašajo. V Afriki, kjer še vedno velja zakon močnejšega, so čebele takoj razvile odpornost na pršice; tukaj v Britaniji pa večina čebelarjev komaj svoje čebelje kolonije komaj drži pri življenju, kar pomeni, da ostajajo čebele slabotne in ne razvijejo odpornosti. Naš projekt je usmerjen v selekcijo odpornih čebel in njihovo vzrejo, da bi tako tudi drugim kolonijam pomagali, da razvijejo odpornost in se zavarujejo pred nevarnostjo.