Samo za faraone: obredi, čaščenje in romantika v starem Egiptu

V času starega Egipta so parfumi in naravna olja igrali izjemno pomembno vlogo v religioznih obredih. Z njimi so prečiščevali zrak in se priporočali bogovom. Parfumi in osebna nega so med Egipčani veljali za tako pomembne, da so imeli zanje celo posebnega boga, ki mu je bilo ime Nefertem. Bogataše so pogosto pokopavali skupaj s kadili in dišečimi olji – celo v grobnici kralja Tutankamona so našli lepo okrašeno posodico za parfum.

Ker je bila proizvodnja eteričnih olj izjemno draga, so bili ti zgodnji rastlinski zvarki večinoma rezervirani zgolj za božanstva in kraljevsko družino.

Kadilo, ki so ga pogosto uporabljali pri obredih in ga uživali kot zdravilo, se je imenovalo kifi. Kadilo ni imelo točno določenega recepta, običajno pa je vsebovalo miro, mimozo, cimet in meto. Te mešanice so ustvarjali egipčanski duhovniki, ki tako veljajo za prve parfumarje na svetu.

Toda čeprav so Egipčani za svoja mazila in kadila uporabljali podobne naravne sestavine, kot jih uporabljamo danes, so bile njihove dišave mnogo šibkejše. Niso namreč še vedeli, kako dišave destilirati; namesto tega so olja iz rastlin pridobivali s stiskanjem, ali pa rastline dolgo namakali v segretih tekočinah oziroma maščobah.

 

Zmaga nad slabim zrakom: zdravljenje bolezni v stari Grčiji

V času stare Grčije in Rima so prafumi in kadila še naprej spremljali pogrebe in druge verske obrede. Leta 2007 so na Cipru – ki je mitološki dom Afrodite, boginje ljubezni – odkrili najstarejšo tovarno parfumov na svetu. Znanstveniki domnevajo, da je tovarna z dišavami oskrbovala templje, kjer so jih verniki uporabljali za to, da bi jih približale bogovom, ki so jih častili.

Drugače kot v starem Egiptu so bili parfumi v rimskih časih na voljo tudi običajnim ljudem. Cenejše dišave so prodajali v keramičnih vazah, dražje parfume pa zapakirali v bogato okrašene porcelanaste stekleničke, ki jih je bilo mogoče kupiti na posebnih stojnicah oziroma v posebnih prodajalnah. Toda ne Rimljani ne Grki še niso odkrili, kako dišave iz rastlin pridobiti z destilacijo; namesto tega so jih ekstrahirali s sežiganjem oziroma z namakanjem sestavin, npr. vrtnic, vijolic, jasmina, v segretem olju.

Parfumov pa tedaj ljudje niso uporabljali le za to, da bi lepo dišali; tako Grki kot Rimljani so verjeli, da je lahko slab zrak kriv za širjenje bolezni. Hipokrat – oče sodobne medicine – je zapisal, da lahko veter prenaša nevarne hlape, ki povzročajo hude bolezni. Ljudje so verjeli, da lahko s kajenjem in izpuščanjem dišav v zrak preprečijo širjenje bolezni.

 

Odkritje destilacije: parfumirana vodica in farmakologija v stari Perziji in širše …

Koreninam destilacije lahko sledimo vse do Perzije (današnji Iran). Tu je namreč zdravnik Avicenna odkril kemijo, ki se skriva za parfumi brez oljne osnove. To je Perzijcem omogočilo proizvodnjo rožne vodice, po kateri je Iran znan še danes.

Znanstveniki iz tega časa so izpopolnili destilator – napravo za destilacijo –, ki je postala pomembno orodje farmakologije, kot tudi parfumarstva. Destilator je omogočil produkcijo pomembnih zdravilnih snovi, npr. alkohola, ki so jih uporabljali za zdravljenje različnih bolezni.

Kljub temu znanstvenemu preskoku pa so v svetu parfumov postopek destilacije še vedno uporabljali predvsem za ustvarjanje parfumiranih vodic. Naprednejši postopki ekstrakcije so šele pozneje omogočili proizvodnjo sodobnih eteričnih olj. Parfum je bil tudi v Perziji statusni simbol. Plemiči in dobro stoječi člani družbe so bili pogosto upodobljeni s stekleničkami parfuma in cvetlicami, iz katerih je bil parfum pridobljen, kar je pomenilo, da so bogati in pomembni.

 

Vzpon lekarnarstva: dišavne kroglice in prva zdravila v srednjem veku in renesansi

V srednjem veku in renesansi se je način uporabe parfumov in eteričnih olj spremenil. Na Zahodu je krščanstvo učilo, da je osebna raba vonjav dekadentna, zato je njihova uporaba v ta namen upadla. Tradicija uporabe dišav med verskimi obredi, kjer so kadilo zažigali na čast Boga, pa se je kljub temu ohranila.

Ljudje so verjeli, da Bog ne mara smradu – in tega takrat ni manjkalo –, in slabe vonjave so, na podlagi Hipokratovih spisov, pripisovali bolezni. Za odganjanje »slabega zraka« so ljudje okoli vratov nosili amulete, tako imenovane dišavne kroglice, ki so vsebovale olja, kadila in dišave. Eden od receptov za tako kroglico, ki ga je uporabljala tudi kraljica Marija I. Angleška, je vseboval še danes pogoste sestavine, kot so benzojeva smola, kalamit, rožna vodica in šaronska narcisa –, kot tudi sestavine živalskega izvora, ki jih danes ne uporabljamo več, npr. ambro ter mošus jelena in pižmovke.

Pojavile so se posebne lekarne, kjer so mešali in prodajali te dišeče, pogosto zelo ostre mešanice. Ti parfumarji so pogosto veljali tudi za farmacevte, in v tem času so rastlinam in začimbam pripisovali številne medicinske in zdravilne učinke. Lekarnarji so izkoriščali moč naravnih sestavin ter iz novoodkritih sestavin z vsega sveta ustvarjali nove mešanice.

 

Eterična olja za s sabo: parfumi kot statusni simbol in sredstvo zapeljevanja v času razsvetljenstva

V 18. in 19. stoletju je postal parfum sredstvo zapeljevanja in simbol bogastva in modre krvi. Tisti, ki so si ga lahko privoščili, so parfum uporabljali, kjerkoli je bilo mogoče – nanašali so ga na svoja oblačila, telesa, lase in modne dodatke, celo kopali so se v parfumirani vodi. Parfum je bil tako nepogrešljiv, da so plemiči na potovanja s seboj nosili posebne kovčke, imenovane nécessaires de voyage, v katere so spravljali svoje številne stekleničke in mešanice.

Za Marijo Antoaneto je bil potovalni neseser nepogrešljiv, in znano je, da je med francosko revolucijo, ko je načrtovala pobeg iz Francije, naročila izdelavo njegove replike. Ko so na začetku 19. stoletja odkrili mikrobe, so začeli bolj poudarjati pomen kopanja. Močni vonji, ki naj bi prikrili neprijetne vonjave, niso bili več tako nujni, in okus glede parfumov se je spremenil.

Priljubljene so postale bolj sveže, cvetlične dišave, ki so nadomestile močnejše mošuse, ki so jih pridobivali iz živali. Odkritja antičnih ruševin so spodbujala trende, ki so posnemali staroegipčanske, starorimske in starogrške, tudi kar se tiče parfumov in stekleničk zanje.

 

Dobra tudi za um: eterična olja za zdravje in dobro počutje

Eterična olja so od nekdaj uporabljali zato, ker so pozitivno vplivala tako na telo kot na dušo in um, a izraz »aromaterapija« je precej nov: na začetku 20. stoletja ga je prvi uporabil René-Maurice Gattefossé, ki se je v zgodovino zapisal kot odkritelj blažilnih lastnosti sivkinega olja, ki jih je odkril, ko je opečeno dlan po naključju potopil v posodo, polno tega olja.

Odtlej je postala praksa uporabe kombinacije eteričnih olj in masaže za doseganje pozitivnih telesnih ali mentalnih učinkov izjemno priljubljena. V zvezi z aromaterapijo obstajajo na stotine tečajev, specialistov, knjig, videov itd., kar hkrati nekoliko otežkoča natančno presojo znanstvene podlage aromaterapije in trditev aromaterapevtov. Izkaže se, da je aromaterapija pravzaprav krovni izraz, ki obsega širok spekter prepričanj in praks.

Številni verjamejo, da lahko eterična olja vplivajo na razpoloženje, nekateri pa gredo še nogo dlje in verjamejo, da lahko aromaterapija in alternativna medicina ozdravita vse sorte bolezni. Naj bo tako ali drugače, zahvaljujoč pozitivnim učinkom, ki jih imajo že od pradavnine na telo, um in dušo, eterična olja dandanes najdemo v številnih različnih izdelkih.

 

Začelo se je z rokavicami: skromni začetki parfumske industrije

Kot zdaj že veste, so parfumi in eterična olja spremljevalci človeštva že več tisočletij – je pa seveda res, da so se načini njihove uporabe tačas spreminjali in razvijali. Dandanes eterična olja še najbolj povezujemo s parfumi – vse pa se je začelo z rokavicami …

Francosko mesto Grasse velja za mednarodno svetovno prestolnico parfumov. Mestece na jugu Francije stoji na čelu parfumske industrije že več stoletij, od 15. stoletja dalje, ko je Ermentaire Tossenti tu odprl lekarno, v kateri je prodajal mešanice olj in naravnih sestavin.

Mesto je slavno po svoji blagi mikroklimi, zahvaljujoč kateri je idealna lokacija za gojenje najbolj dišečih rastlin in cvetlic, ki se uporabljajo za izdelavo parfumov.

Grasse je bil od 16. stoletja dalje tudi središče razvijajoče se industrije rokavic. Številni meščani so se ukvarjali s strojenjem usnja in izdelovanjem finih rokavic, ki so jih izvažali po vsem svetu. Toda usnjarstvo je imelo zoprn stranski učinek – strojenje usnja je hudo smrdelo.

S pomočjo dišečih surovin, ki so jim bile na voljo, so meščani razvili dišave in parfume, s katerimi so prekrivali neprijetni vonj strojenega usnja. Ko se je začel obseg usnjarske industrije zmanjševati, so podjetni meščani v Grassu začeli razvijati parfumsko industrijo.

V poznem 19. stoletju je bil Grasse že znan po kakovostnih sestavinah in parfumih, ki so jih tam izdelovali. Večja parfumarska podjetja, kot so bila J. B. Dulac, J. L. Fargeon in Lubin, so odprla podružnice v Parizu in hitro postala priljubljena med bogataši.

 

Zvezdniške dišave, varne sintetične snovi in etično pridobljene sestavine: sodobno parfumarstvo in še kaj …

Z razvojem kemije in znanosti v 20. stoletju je revolucijo doživel tudi svet parfumov. Odkritje postopkov za proizvodnjo snovi, kot je bil sintetični vanilin, je omogočilo ustvarjanje cenejših dišav za množični trg. Zaradi teh novih postopkov so lahko izdelovalci parfumov posnemali arome naravnih snovi, ki jih je bilo prej iz rastlin nemogoče ekstrahirati – primer tega je eterično olje šmarnice.

Parfumi so bili spet na voljo vsem in vsakomur. Eden prvih parfumov, ki so mu bile dodane sintetične dišave, je bil Jicky, ki je bil hkrati prvi abstraktni parfum – to pomeni, da je temeljil na več kot enem eteričnem olju in imel več kot eno noto. Jicky je tako tlakoval pot celemu spektru različnih dišav, v katerih dandanes uživamo po vsem svetu.

Danes se industrija parfumov spet spreminja. Zasičenost trga in vseprisotnost »zvezdniških« parfumov sta privedla do vedno večjega povpraševanja po ekskluzivnih in po meri narejenih dišavah. Hkrati pa se potrošniki in podjetja vse bolj zavedajo svoje okoljske in družbene odgovornosti, zato se trudijo svoje sestavine pridobivati iz etičnih in sledljivih virov.

Kaj torej sledi?

Eterična olja nas spremljajo že tisočletja in so ključna za naše doživljanje sveta – so esenca življenja. Na vaši poti vas bodo gotovo spremljala še naprej, kam pa vas bo pot odpeljala, pa je seveda odvisno le od vas …